Premier dr. Golob: »Če kje, lahko na tem kraju rečemo, da je vojna zlo«

Organizator prireditve je bilo Društvo izgnancev Slovenije, potekalo je na dvorišču grajskih hlevov in konjušnic, kjer je bilo največje zbirno taborišče za izgon Slovencev.

Predsednik vlade dr. Robert Golob je v uvodu pozdravil in izrazil velik poklon predsednici Društva izgnancev Slovenije gospe Ivici Žnidaršič, ki se današnje prireditve ni mogla udeležiti. »Brez vašega vztrajnega in več desetletij dolgega opominjanja, spomina, trdega dela danes ne bi bili tu. In najverjetneje bi se to poglavje v zgodovini zaključilo brez epiloga. V velik navdih ste nam,« je svoj nagovor začel premier dr. Golob.

»Z velikim veseljem sem danes tu na dan slovenskih izgnancev. Ne le zato, ker je to dan spomina, ampak zato, ker je tudi dan opomina in obveza za prihodnost, ki jo bomo ustvarjali skupaj,« je dejal premier. »Če kje, lahko na tem kraju rečemo, da je vojna zlo. Nacizem in fašizem sta bila zlo. In ta spomin ne sme biti nikoli izbrisan,« je povedal premier. Dodal je, da se bodo takšne prakse lahko nadaljevale, če bomo molčali takrat, ko bi jih lahko preprečili.

»Danes ni več časa za molk, ker se dediči teh istih slik pojavljajo širom Evrope. Imamo to dolžnost, da preprečimo, da bi se pojavili tudi v Sloveniji. To je skupna zaveza prihodnosti za prihodnje rodove in da bomo enkrat za vselej uresničili tisto znano krilatico: 'Nikoli več, nikoli več zla',« je nadaljeval premier. Poudaril je, da je bila pot do svobode za izgnance kljub koncu vojne in osvoboditvi še dolga. Potekala je v tišini, nikoli pa v pozabi, tudi po zaslugi Društva izgnancev Slovenije.

»80 let je bilo potrebnih, da se ta pozaba in krivica od besed preneseta v dejanja. Danes je dan dejanj, ko bomo to krivico enkrat za zmeraj odpravili, ne samo priznali. Priznana vam je bila pred tridesetimi leti, a nikoli odpravljena,« je dejal premier. Dodal je, da nas kot skupnost krepi zavedanje krivice in moč, ki jo moramo zbrati, da krivice ne samo priznamo, ampak tudi povrnemo. »S to koalicijo in vlado smo prvi zbrali to moč v dobrih tridesetih letih samostojnosti.«

Premier je v nadaljevanju povedal, da so na Primorskem, od koder izhaja, znali zelo jasno ločiti med tem, kaj je zlo in kaj je dobro. »Ker nismo nikoli poskušali potvarjati zgodovine, se je zdelo samoumevno, da moramo krivico izgnancem povrniti tako kot vse ostale. K temu nas ne vodi nobena ideološka politika. Nobena želja po sprevračanja zgodovine, ampak iskrena želja po tem, da živimo skupaj bolje,« je dodal premier dr. Golob.

Zaključil je z besedami, da takrat, ko zremo v sonce, nas to ne slabi, ampak navdaja z veliko pozitivno energijo. »Naj ta energija danes ostane med nami. Prenesimo jo naprej. Ne v tišini, ampak z dejanji miru, z dejanji pozitivne energije in zavedanjem, da je življenje lahko boljše takrat, ko stopimo skupaj,« je zaključil premier dr. Robert Golob.

Kot so zapisali v Društvi izgnancev Slovenije, je dr. Golob prvi predsednik vlade Republike Slovenije, ki je prisluhnil zahtevam izgnancev in beguncev tudi glede vojne odškodnine. »Vaše zavzemanje za odpravo krivic, glede gmotne škode, ki je bila storjena med drugo svetovno vojno, nas navdaja z velikim upanjem, da bo zakon končno tudi sprejet,« so zapisali.

Koalicijske stranke so 25. aprila 2025 v parlamentarni postopek vložile zakon, ki bo omogočil izplačilo nadomestila ljudem, ki so v drugi svetovni vojni utrpeli premoženjsko škodo. S tem želijo še živečim žrtvam vojnega nasilja – upravičencem s priznanim statusom žrtve vojnega nasilja, kamor med drugim sodijo izgnanci, interniranci, taboriščniki in ukradeni otroci - zagotoviti simbolno nadomestilo za prestano škodo in krivice, ki so jih utrpeli.