Novinarska konferenca: Zakon o spremembah in dopolnitvah Gradbenega zakona

Podrobnosti predloga zakona je na novinarski konferenci predstavil minister za naravne vire in prostor Jože Novak, skupaj s sodelavci: mag. Miranom Gajškom državnim sekretarjem na Ministrstvu za naravne vire in prostor, dr. Natašo Bratina generalno direktorico Direktorata za prostor in graditev ter Sašem Galonjo vodjo sektorja za sistem prostora in graditve. Predstavili so ključne vsebinske poudarke sprememb Gradbenega zakona, namenjene večji preglednosti, poenostavitvi postopkov, skrajšanju časa za pridobitev gredbenega dovoljenja in podpori digitalizaciji na področju graditve.

Novela predstavlja pomembne spremembe, s katerimi se Gradbeni zakon prilagaja izzivom sodobnega časa ter nadaljuje nadgradnjo postopkov v okviru uvedbe digitalnega sistema eGraditev, ki bo s 6. januarjem 2026 v celoti zaživel po vsej Sloveniji.

Ključne novosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Gradbenega zakona: 

Mnenja

• Mnenjedajalci bodo morali na spletu zagotoviti dostop do vseh svojih informacij.
• Investitorjem in projektantom bodo do teh informacij lahko dostopali preko ene točke v Prostorskem informacijskem sistemu (PIS). S  tem se zmanjšujejo tvegana za investitorja in olajša delo projektantom in upravnim delavcem.
• Investitor bo najkasneje v 30 dneh od podane zahteve pridobil mnenje, v kolikor mnenja po 30 dneh ne bo, lahko investitor poda vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja.
• V izogib morebitnim napakam bo upravni organ še enkrat preveril pri mnenjedajalcu, ali se strinja z molkom.
• Uvedena fikcija izdanega mnenja bo lahko olajšala delo mnenejdajalcem, ki se bodo lahko ukvarjali s pomembnimi zahtevami, za nepomembne pa jim ne bo treba pisati mnenj. Investitorjem pa odgovor prejel v predvidenem času.

Napušči nad sosednjimi zemljišči

• Težave, ki jih je treba reševati drugje, predvsem prek civilnih postopkov, so nastale zaradi novih geodetskih izmer, ki upoštevajo vse izstopajoče dele stavbe, ne le tistih, ki so v stiku s tlemi.
• Za te dele stavbe po novem ne bo potrebno znova dokazovati pravice do gradnje, če se v njih med gradnjo ne bo izvajalo posegov.
• Pri rekonstrukciji teh delov, ki segajo čez javno dobro, bo zadostovalo soglasje upravljalca, na primer soglasje upravljalca ceste.

Dopustna odstopanja pri gradnji

• Med izvedbo gradnje se pogosto pojavijo manjša odstopanja od projekta, ki pa niso bistvena v primerjavi z izdanim gradbenim dovoljenjem. Da investitorji ne bi bili obvezani vložiti zahteve za spremembo gradbenega dovoljenja, zakon že določa, katere spremembe se štejejo za nebistvene. Ta ureditev ni novost. Z zadnjo spremembo pa je obseg dovoljenih odstopanj razširjen in prilagojen bolj praktičnim potrebam; tako je denimo pri stavbah dovoljen horizontalni premik do enega metra. Pri gradbenih inženirskih objektih pa so odstopanja večja, na primer dovoljen je horizontalni premik objekta, če s svojim varovalnim pasom ne posega na sosednje parcele. 

Domneva izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja za objekte starejše 1995 (ni legalizacija!)

• Spremeni se letnica, od katere se po zakonu šteje, da objekti imajo gradbeno in uporabno dovoljenje. Premik te letnice je nujen, saj mnogi lastniki nimajo več stare dokumentacije ali pridobljenih dovoljenj. Leta 1995 je namreč prišlo do prenosa pristojnosti za izdajo dovoljenj med občino in državo, zato država nima vseh dokumentov, ki bi nedvoumno potrdili, ali so objekti legalni ali nelegalni.
• Investitor ne bo več potreboval pridobiti dovoljenja, saj bo tak objekt po zakonu že veljal za legalen.
• Kljub temu bo mogoče pridobiti odločbo o domnevi legalnosti. Za to bo potrebno objekt najprej ustrezno evidentirati, dokazati plačilo komunalnega prispevka ter predložiti izris objekta upravnemu organu, kar bo olajšalo in pospešilo ugotavljanje starosti objekta.

Druge spremembe

• Črta se obveznost prijave začetka gradnje enostavne stavbe.
• Manjše rekonstrukcije se bodo evidentirale po treh letih, kar je še posebej pomembno za večstanovanjske stavbe zaradi zagotavljanja varnosti objektov.
• Nujne rekonstrukcije ne pomenijo zgolj postaviti tako, kot je bilo prej, temveč urediti objekt skladno z aktualnimi tehničnimi predpisi, zato je za izvedbo potrebno pripraviti ustrezen projekt, za kar je predviden čas enega leta.
• Sistem eGraditev še učinkovitejši, saj se papirni dokumenti pretvorijo v digitalno obliko in se štejejo za izvirnik. Investitor bo še tri leta lahko izbiral med papirno ali digitalno potjo za pridobitev gradbenega dovoljenja.
• Definirajo se pripravljalna dela, ki še ne pomenijo začetka gradnje, kar je pomembno, saj gradbeno dovoljenje velja pet let, v tem času pa je treba gradnjo tudi začeti.

Cilj sprememb je zagotoviti bolj pregledne, učinkovite in digitalno podprte postopke na področju graditve, ki bodo v koraku s časom in usmerjeni k uporabnikom – tako investitorjem kot javnosti.