Varno na soncu - močno sonce škoduje koži in lahko povzroči kožnega raka

Na škodljivost izpostavljanju močnim sončnim žarkom smo opozorili na dogodku pod sloganom Varno na soncu, ki smo ga organizirali v sodelovanju s Kliničnim inštitutom za medicino, dela, prometa in športa UKC Ljubljana, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, Dermatovenerološko kliniko UKC Ljubljana, Onkološkim inštitutom Ljubljana in Zvezo slovenskih društev za boj proti raku. Predstavljeni so bili izsledki raziskav o škodljivih posledicah sončnega UV-sevanja, pomen zgodnjega odkrivanja kožnega raka ter ukrepi za preprečevanje izpostavljenosti UV-sevanju pri prostočasnih aktivnostih in delu na prostem.

Kožni rak (brez malignega melanoma) je najpogostejši rak v Sloveniji, pri čemer letno zboli več kot 4.000 ljudi. UV-žarki lahko povzročijo tudi opekline, začasno slepoto, poškodbe oči ter povečajo toplotno obremenitev. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je 90 odstotkov primerov kožnega raka posledica UV-sevanja, zato bi jih z ustrezno zaščito lahko v veliki meri preprečili.

Vesna Marinko, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje, je v uvodnem nagovoru izpostavila pomen ozaveščanja o posledicah izpostavljenosti soncu in zaščitnih ukrepih: »V pomoč pri seznanjanju, opolnomočenju in spodbujanju k spremembi prepričanj je Evropski kodeks proti raku in ta je naše osnovno vodilo. Govori o dejavnikih, ki so povezani z nastankom raka; pove tudi, kaj je mogoče ukreniti, da bi zmanjšali tveganja za te bolezni. Kar dvakrat omenja izpostavljanje in zaščito pred sončnimi žarki. Življenje v skladu z 12 nasveti proti raku naj postane vsakdan čim večjega števila ljudi, tako mladih kot tudi ljudi v zrelih letih in starejših. Le tako bi lahko zmanjšali breme kožnega raka ter drugih bolezni in poškodb, ki lahko nastanejo zaradi pretiranega izpostavljanja sončnim žarkom in vročini.«

Melanom - najbolj nevarna oblika kožnega raka

Doc. dr. Urška Ivanuš, predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku ter vodja državnega programa ZORA na Onkološkem inštitutu Ljubljana, je povedala: »Melanom je najbolj nevarna oblika kožnega raka in glavni vzrok smrti zaradi rakavih bolezni kože. V Sloveniji po podatkih Registra raka za kožnim melanomom v povprečju letno zboli več kot 600 oseb, 125 jih umre. Po pojavnosti je melanom med vsemi rakavimi boleznimi na šestem mestu, zaskrbljujoče pa je predvsem dejstvo, da se število novih primerov v zadnjih desetletjih vztrajno povečuje. V prihodnjih 20 letih pričakujemo celo več kot 50-odstotni porast bremena te vrste raka.«

Eno glavnih vodil pri oblikovanju strateških ciljev in programa dela Zveze slovenskih društev za boj proti raku je z leti postal Evropski kodeks proti raku, ki vsebuje 12 nasvetov za zmanjšanje zbolevanja za rakom. Sedmi od njih naslavlja preprečevanje kožnega melanoma s pozivom, da se čim manj izpostavljamo sončnim žarkom in se ustrezno zaščitimo. Posebej skrbno moramo zaščititi otroke – sončne opekline v otroštvu so dokazano pomemben dejavnik tveganja za razvoj melanoma v kasnejših letih. Zgodnja preventiva je zato ključna za dolgoročno zmanjševanje obolevnosti in smrti zaradi kožnega melanoma.

Pomembno je upoštevanje zaščitnih ukrepov proti soncu

Tveganje za nastanek kožnega melanoma in drugih vrst kožnega raka lahko bistveno zmanjšamo z doslednim upoštevanjem zaščitnih ukrepov, med katerimi so predvsem: izogibanje neposrednemu soncu med 10. in 16. uro, ko je UV-sevanje najmočnejše, umik v senco, uporaba pokrival in oblačil, ki pokrivajo čim več kože, ter sončnih očal z UV-zaščito, redno in pravilno nanašanje krem z zaščitnim faktorjem najmanj 30 ter neuporaba solarijev, saj dodatno povečujejo tveganje za nastanek kožnih poškodb.

Asist. Bor Hrvatin Stančič, specialist dermatolog iz Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana, poudarja: »Za zgodnje prepoznavanje melanoma svetujemo redno samopregledovanje s pomočjo ABCDE kriterijev, znakom grdega račka in seveda rednimi pregledi pri dermatologu. Zaščitna sredstva naj se ne bi uporabljala kot sredstvo, da počasi pridobimo rjavo barvo, oziroma le kot zaščita pred sončno opeklino. Vsaka zagorelost kože je poškodba kože. Zdrave zagorelosti ni. Koža si škodo »zapomni«, zato šteje vsak trenutek odgovornega ravnanja.«

Ustrezna zaščita pred UV-sevanjem pa nas ne zaščiti le pred kožnim rakom, temveč tudi pred prezgodnjim staranjem kože. Fotostaranje se lahko na koži kaže na različne načine, kot so npr. pigmentacije kože in gubice. Raziskave kažejo, da UV-sevanje prispeva k staranju kože v več kot 80 odstotkih, kar je neposredna posledica kumulativne poškodbe kože zaradi vpliva sonca v daljšem obdobju.

Svojo zgodbo s staranjem kože je predstavila tudi Justina Somrak, upokojena višja medicinska sestra: »V mladosti se nisem povsem zavedala resnosti in dolgoročnih posledic izpostavljenosti UV-sevanju. Šele z leti, ko so se na mojem obrazu začeli kazati znaki fotostaranja, sem dojela, kako škodljivo je lahko sonce za kožo. Zato sem se odločila, da svojo izkušnjo delim z drugimi – želim opozarjati na nevarnosti sončnih žarkov in poudarjati pomen preventive.« Kot je povedala, ugotavlja, da se ljudje premalo zavedajo pomena zaščitnih ukrepov oz. nevarnosti sončnih žarkov.

Z ozaveščanjem že v vrtcu in šoli

Na NIJZ prav tako že vrsto let opozarjajo na škodljive posledice prekomernega izpostavljanja UV-sevanju (tako sončnemu kot tistemu iz umetnih virov) in na možnost učinkovite zaščite. Poleg splošne javnosti z različnimi preventivnimi dejavnostmi in pristopi posebej osveščajo tudi otroke in mladostnike. Program Varno s soncem izvajajo v prijavljenih vrtcih in šolah iz vseh regij Slovenije. Do leta 2024 je v programu sodelovalo več kot 869.000 predšolskih otrok in osnovnošolcev. Z ozaveščanjem je treba začeti čim prej in vsebine redno obnavljati, da otroci že v zgodnjih letih razvijejo zdrav vedenjski slog, s čimer lahko zmanjšajo tveganje za pojav kožnega raka v kasnejših obdobjih življenja.

Vodja preventivnega programa Varno s soncem prim. mag. Simona Uršič je pojasnila: »Zaradi vztrajno naraščajoče incidence kožnega raka je zelo pomembno sodelovanje prav vsakega vrtca in šole v preventivnem programu Varno s soncem, kar ostaja tudi naš cilj. Usvojeno znanje o samozaščiti otroci in mladostniki nato tudi dejansko uporabljajo pri različnih dejavnostih na prostem v poletnih mesecih, kar predstavlja pomembno dodano vrednost programa. Pri tem je zelo pomemben zgled odraslih.«

V raziskavi, ki so jo na NIJZ izvedli v šolskem letu 2022/2023, so ugotovili, da so dijaki slabo seznanjeni s škodljivimi učinki izpostavljanja UV-sevanju in da je velik delež dijakov z visoko tveganim vedenjem. Dobra četrtina se jih namreč namerno izpostavlja soncu, manj kot tretjina pa se jih vedno zaščiti pri izpostavljenosti soncu (namerno ali nenamerno). Dijaki nedosledno izvajajo ukrepe za zaščito pred soncem. Veliko skrb pa predstavlja dejstvo, da je večini dijakov najbolj všeč zagorela, po sončenju porjavela polt. Zato program Varno s soncem širijo tudi v srednje šole po Sloveniji. Cilj je jasen: čim večja vključenost vzgojno-izobraževalnih ustanov in dosledno izvajanje zaščite pred soncem v vseh starostnih skupinah.

Poleti dodatna tveganja za delavce na prostem

Na zaščito pred soncem pa ne smemo pozabiti tudi v delovnem okolju. Predvsem poletni meseci prinašajo dodatna tveganja za zdravje delavcev na prostem. Delodajalci morajo v skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu oceniti tveganja na delovnem mestu. Glavni namen ocene tveganja je prepoznati dejavnike, ki ogrožajo varnost in zdravje zaposlenih, ter določiti ukrepe za zmanjšanje teh tveganj. Ti ukrepi vključujejo zagotavljanje primerne osebne varovalne opreme, prilagoditve delovnih postopkov, spremembe v organizaciji dela in izobraževanje zaposlenih. Raziskovalci so v različnih državah potrdili, da delavci na prostem prejmejo nekajkrat višji odmerek UV-sevanja od priporočenih mejnih vrednosti, zato je pomembno, da se pri svojem delu zaščitijo. Tveganje za zdravje delavcev na prostem pa predstavljajo tudi visoke temperature.

Predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana prof. dr. Metoda Dodič Fikfak je opozorila: »Izpostavljenost toplotnim obremenitvam in UV-sevanju vpliva na zmanjšanje delovne storilnosti in povečuje verjetnost bolniškega staleža, kar predstavlja izziv pri organizaciji dela. Delavci v toplotno neugodnih razmerah se težje osredotočijo, hitreje utrudijo, se počutijo izčrpane in začnejo delati napake, kar povečuje tveganje za nezgode. Pravilna prilagoditev delovnih mest na prostem v poletnih mesecih lahko zagotovi potrebno varnost in zaščiti zdravje zaposlenih.«

Po njenih besedah lahko delodajalci izvajajo ukrepe, kot so zgodnejši začetek dela, deljen delavnik, opravljanje težjih nalog zgodaj zjutraj, omogočanje dela v senci ter uvedba več pogostejših odmorov v senci z zagotovljeno svežo vodo. »Zaposleni bi se morali delu pri visokih temperaturah tudi postopoma privajati, da bi telesu omogočili ustrezno prilagoditev v obdobju od 5 do 14 dni«, je še poudarila. Učinkovita zaščita pred soncem je ključna za zagotavljanje zdravega delovnega okolja, s pravočasnimi in doslednimi ukrepi pa lahko delodajalci pomembno zmanjšajo tveganje za zdravje zaposlenih.